27.07.2008

Santiago de Compostela – Finisterre

Objavljeno v Aktualno avtor doconwalk

Trenutno sedim v eni izmed internetnih kavarn v Finisterri. Danes imam na urniku tri naloge: zazgal bom nekaj svojih oblek, se okopal v oceanu in pogledal soncni zahod. To simbolicno predstavlja sklepno dejanje romanja. Potem se bom malo sprehodil po mestecu in se poslovil od ljudi, ki jih najbrz ne bom nikoli vec videl, ceprav bodo na nek nacin ostali del mojega zivljenja.

Zdaj se miselno ze pripravljam na pot domov. Jutri bom prespal v Santiagu in se potrudil da ujamem let 29.07. zjutraj. Sicer se trudim, da bi miselno ostal tukaj vsaj dokler resnicno ne zapustim Spanije.

camino-498.jpg

Kopanje v ocenau, pri temperaturi vode 16 °C.

camino-506.jpg

Zažigalnica oblek. Vidne so nogavice, ki so mi na poti dobro služile. Dim je posledica…

camino-505.jpg

Sončni zahod v Finisterri.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

8 komentarjev

  1. Ata pravi:

    Dnevno sem bil s teboj, pa čeprav le s spremljanjem tvojega bloga.
    Sam nikoli nisem imel možnosti za tovrstne ideje in poguma za pravi podvig, kot je ta, ki si ga ti opravil.
    Nikoli kaj takšnega ne bom v svojem življenju več mogel storiti (razlogi so nama znani).
    Vedno sva v življenju naredila vse, kar sva si zadala in to redno, v roku in odlično, toda, če primerjava doseženo v letih življenja priznam, da si boljši od mene, zato ti iskreno čestitam in komaj čakam, da ti stisnem roko, čestitam in objamem v znak ponosa nate.

    27.07.2008 ob 20:11

  2. Petra pravi:

    Ob tem današnjem komentarju človeka, ki ga poznam tudi sama so se mi orosile oči. Starše bojda izberemo sami in prijateljsko plujemo skupaj. Lastne usode so že druga zgodba.
    Dejan, s to romarsko potjo nisi ozaljšal le svojega življenja, ampak si z žarečimi plameni osvetlil tudi srca teh, ki te spremljamo!
    Hvala Tebi za pogum in norost, ki je še kako pomembna.

    27.07.2008 ob 20:35

  3. sonja pravi:

    Dejan, če si Camino vsaj približno tako dojemal kot jaz, potem ti zdajle ni prav lahko pri srcu. Kot si že pred odhodom pravilno ugotavljal, cilj ni priti v Santiago, cilja je Camino “živeti”. In če ti je to uspelo (pravzaprav ne dvomim v to), bo tudi Camino živel v tebi. Slovo pa boli…! Na koncu, prav v Finisterri, so me ljudje večkrat povprašali, kaj mi je dal Camino. Moj odgovor je bil: Ne vem, verjetno nič posebnega. Ampak školjka z biserom Camina se odpira počasi in šele zdaj, po 3 mesecih spoznavam njegovo vrednost. Še misel mojega prijatelja iz Camino, ki mi je pisal iz svoje daljne dežele: Vedno bom poskušal biti na poti do Santiaga.
    Dejan, iz srca ti čestitam za opravljeno pot in ti želim srečno pot domov!
    P.s.: Komentar očeta pa dokazuje, da je to človek širokega srca z veliko poguma in da Camino v njemu že dolgo živi. Tudi meni so se orosile oči.

    27.07.2008 ob 21:45

  4. Ata pravi:

    Hvala vsem, ki ste spremljali sina Dejana na tej poti po blogu, mu dajali vzpodbude in ga sigurno kdaj s svojimi komentarji razvedrili, da je lažje dosegel svoj cilj.
    Današnji komentarji oseb, ki jih poznam oz. ne poznam, z delnim komentarjem tudi na moj komentar, so v meni vzbudila čustva, ki so mi podarila nekaj solz sreče.
    O Sonji, čeprav je ne poznam, pa sem od tebe Dejan, v nekaj stavkih spoznal, da gre za značajsko čudovito osebo, kar sem ti že povedal pred odhodom, pa čeprav takrat še nisem vedel za njeno ime. Sedaj vem, saj se je po komentarjih razkrila s svojo dobrotnostjo in čustvenostjo, v mislih bila s teboj ter ti razkrila, da ti je lahko tudi “neznanec” najboljši prijatelj.
    Kot vem tudi ti Sonje ne poznaš osebno, toda takšne ljudi je vredno spoznati, saj takšni ljudje niso pogosti, še bolje in natančneje povedano, so zelo redki ali jih skoraj ni, toda izjeme potrjujejo pravila.

    27.07.2008 ob 23:42

  5. Aljaz pravi:

    Bravo Dejan, vse čestitke za dosega cilja. Tudi meni je malo žal da se je končala tvoja pot, saj se je v nekem smislu končala tudi moja jutranja rutina spremljanja tvojega napredka in prebiranja zanimivih komentarjev. Se pa že tudi veselim tvojega prihoda domov, da organiziramo kakšen piknik za našega ’shujšanega’ romarja. Srečno pot v Slovenijo. Te pričakujemo.
    L.P.

    O: Zdravo borec. Mislim, da je zdaj idealna priloznost, da organiziramo piknik in naredimo nekaj zaloge za jesen inj zimo. Pozdrav celi stirki.

    28.07.2008 ob 08:27

  6. gizto pravi:

    Upam, da ne boš spalke zakuril. :) No, če pa, pa tudi v redu.
    Let pa le ujemi, da mi ne bo treba v Santiago prit.

    Uživaj zadnji dan.

    PS. Napihnem Turbomaximus? :)

    28.07.2008 ob 13:26

  7. Marijan pravi:

    Dragi naš Dejan, zelo me veseli, da ti je uspelo, skupaj v družbi z vsemi nami, ki smo te dnevno spremljali, prehoditi to dolgo pot. In verjamem, da ti bo Camino v prihodnosti pokazal ravno tisto pravo od vseh možnih poti skozi življenje. Čudovita izkušnja!

    No, tole je pa prav zanimivo s sežigom obleke, kopanjem v oceanu in sončnim zahodom, vse troje so simpatična simbolna dejanja. In me prav zanima, s katerim si imel največ veselja. :-)

    Lep povratek domov in upam, da se kmalu srečamo ter nam še v živo predstaviš svoje vtise! Pozdrav M.

    29.07.2008 ob 01:21

  8. Sonja pravi:

    Vsaka druga beseda bi bila odveč. Preprosto: HVALA!

    29.07.2008 ob 12:30

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !