21.07.2008

Samos – Portomarin

Objavljeno v Aktualno avtor doconwalk

Ta da se je zacel zanimivo. Medtem ko smo cakali, da nam odprejo bar kjer bomo lahko pozajtrkovli k meni pristopi deklica in se zacne pogovarjat z mano. Bila je ena izmed tistih, ki so dojeli bistvo zivljenja, vesoljno resnico in bi jo radi delili z drugimi. Kljub temu, da je to dober recept, kako me spraviti ob zivce sem ji popolnoma mirno odgovoril, da sem tukaj iz drugih namenov.

Prejsnji dan sem se informiral in ugotovil, da je pot po cesti do Sarrie za 4 km krajsa, zato sem ubral to varianto. V Sarriji sem srecal Vladimira in Romana (Crnogorec in Ukrajinec), kjer smo se prijetno nasmejali ob jutranji kavici. Nadaljeval sem po pravem Caminu in po poti spet naletel na Romana. Prediskutirala sva zgodivno socialisticnih drzav, politiko, druzbeno ureditev itd. V vasi Ferreiros sva se zatopljena v debato napotila v napacno smer, levo namesto desno. Hodila sva kaksne tricetrt ure, ko se mozakar z avtomobilom ustavi in razumela sva samo “…no Camino…”. Velel nama je naj se vsedeva v avto in naju ”cuknil” nazaj v Ferreiros. Smesno je bilo sedeti v avtu po vec kot treh tednih. Ravno sva naletela na druge romarje, ki so obedovali. Zakaj pa ne, malo energije ne bo skodilo in kozarcek vina za moc. Po kosilu se koncno odpraviva v pravi smeri. Zagledava Portomarin, ki je pravljicno mestece na hribu nad reko. Sicer sva potem prenocila v “albergueu” s drugimi 108 romarji, vsi smo spali v eni sobi. Vsega ne mores imeti. Ta dan sem srecal Moniko, ki se jo zadnjic videl nekje v okolici Pamplone. Objela sva se kot najvecja prijatelja. Ona pravi, da je to “Camino Sutra”, namrec to, da neznansko uzivas v blizini drugih (neznanih) ljudi. Sedaj imam dva dni da prispem v Melide (40 km od tukaj), kjer se dobiva s Stevom, da bova skupaj zakorakala v Santiago.

  • Share/Bookmark
 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

5 komentarjev

  1. Cufko pravi:

    To pa je zdaj ‘mačji kašelj’ zate,samo malo še stisni… Koleno bo zdržalo, žulji se bodo zacelili…kot vedno bo čas izbrisal slabe stvari in bolečino – ostali bodo le vtisi prekrasne pokrajine , Enriquejeve zgodbice, spomini na kakšno dobro večerjo, ki si jo delil s prijatelji na poti in edinstvena izkušnja, ki bo odslej tvoja večna sopotnica in prijateljica, če ji boš le to dovolil.
    Še malo pa ti bom zapela: ‘Back to life, back to reality…’ ;) )) Zebe nas v Mariboru, tako da se boš lahko dodobra ohladil…;)
    Uživaj v zadnjih kilometrih, Dejči in ne pozabi na nas, ki te pogrešamo.

    LP C

    22.07.2008 ob 07:51

  2. Aljaz pravi:

    Samo gas pa hitro do cilja, da ti ostane še kakšen dan za deklice. Darka zanima če si po poti kaj …

    P.S.
    shujšal

    L.p. štirka

    O: Vsaj za 5 kg. Sicer se nisem tehtal, ampak vidim po hlacah.

    22.07.2008 ob 07:54

  3. Sonja pravi:

    Nekje tukaj se začneš zavedati konca nekega potovanja, tako edinstvenega in neoponovljivega, v zavedanje ti počasi kaplja spoznanje, da verjetno ne boš nikoli več srečal ljudi, ki so ti v tem času prirasli k srcu, skratka začetek konca. In ko vidiš pred sabo napis “Santiago”, tega ne sprejmeš z navdušenjem (vsaj pri meni je bilo tako). Če boš pot podaljšal do Finisterre, boš sicer podaljšal pot za nekaj dni, občutek minevanja pa te bo spremljal več ta čas, tako da se ta del od Santiaga naprej precej razlikuje tudi kar se samega dojemanja tiče. Vse lepo enkrat mine. Uživaj še naprej!

    22.07.2008 ob 14:13

  4. tacka pravi:

    Vedno sem verjela vate in sedaj si znova dokazal, da si človek na mestu. Bravo Dejan. Te čakamo, vsi ki te imamo radi-zelo.

    22.07.2008 ob 18:02

  5. gizto pravi:

    Sicer se bolj malo javljam, spremljam te pa vsak dan. Večkrat na dan klikam na tvoj blog in berem članke in komentarje, ter z zaprtimi očmi gledam skozi opisano in doživljam tvoje korake kot bi bil tam. Prvak si že, ker si se lotil Camina precej na hitro, zdaj ko pa po enem mesecu končuješ pot, te gledam še samo navzgor. Že pred tem sem imel veliko spoštovanja do sočoloveka, ki je na mestu in ki svoji okolici daje ogromno koristnega. Že od brezjanskega “jailbreak-a” dalje si eden izmed mojih idolov.
    Nič, se vidima drug teden pa grema na eno (ali več) pivo. Pa da vidimo, če si res kaj…shujšal.

    O: Iza si vredu? Danes se mi je sanjalo o tebi. Hvala za komplimente.

    23.07.2008 ob 08:39

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !