Arhiv za mesec Junij, 2008

30.06.2008

Pamplona – Puente la Reina

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

Moj dan se je pricel nekje ob 5.45, ko sem se pricel pocasi odpravljati za pot. S hojo pricnem ob 6.30, se prej se poslovim od Steva, ki bo nadaljeval nekoliko pocasneje. Spehodim se skozi prebujajoco se Pamplono. Uzitek prve vrste. Danes nisem srecal nobenega od stare garde, sem pa nekaj kilometrov prehodil z gospo iz Nizozemske, ki je pricela svoje romanje kar od doma. Sedaj ima za sabo ze 2700 km, na poti je ze 3 mesece. Drug ekstrem, ki ga srecam na poti je mladenic (mojih let), ki si je zadal prehoditi vso pot do Santiaga v 21 dneh. Njegova dnevna norma je priblizno 40 km na dan. Po tretjem dnevu je polepljen z oblizi, po podplatih, po rokah zaradi odrgnin od palic in po boku zaradi nahrbtnika. Upam da mu bo uspelo.

Moja podzavest se je ocitno pricela prebujati. Sedaj ko se je telo ze nekoliko navadilo na dnevni ritem, se mi v misli mnogokrat prikradejo nekateri utrinki mojega zivljenja, ki sem jih za nekaj casa pustil ob strani. Ves del poti ko sem hodil popolnoma sam, sem premleval situacije v zivljenju in svoje odzive nanje. Me prav zanima kaj bodo prinesli naslednji dnevi. Najbrz bom jutri ali pojutrisnjem pricel nekoliko povecevati dnevno kilometrino. Veliko ljudi namrec sledi priporocenim postojankam, zato sem se odlocil, da bom zadevo nekoliko prilagodil in tako srecal se druge ljudi.


Nizozemska romarka po treh mesecih romanja proti Santiagu.


Vetrni generatorji v Navarri.

  • Share/Bookmark
29.06.2008

Larrasoana – Pamplona

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

Glede na prejsnja dva dneva, sem si danes vzeli bolj na “easy”. Spal sem do 7.00 in bil ze okrog 7.30 pripravljen na pot. Nato sem cakal na Steva, da opravi svojo jutranje prebujanje v polzjem slogu. Obedovala sva po poti. Premogla sva 1 bagueto in 1,5 l vode. V primerjavi s prejsnjima dvema dnevoma je bila tura prav prijeten sprehod. Vmes sva naletela na Zilke (Nemcija), Moniko (Slovaska) in Reinharda (Nemcija). Reihard je verjetno clovek z najvec prtljage na celotnem Caminu de Santiago. Nosi nahrbtnik po moji oceni tezak vec kot 20 kg. Ce zmanjka toaletnega papirja ni problema, Reinhard ima vse, se sol in poper nosi s sabo. Za ilustracijo, nosi tudi priblizno 1 kg energijskih tablic. V Pamplono prispemo ob 13.00 in skusamo dobiti prenocisce. Nemci imajo ocitno privilegije v tistem “refugiu” ki ga vodijo Nemci, zato ostali krenemo do drugega prenocisca in se vmes razgledamo po mestu. Operemo oblacila in vmes obiscemo se trgovino, da malo splaknemo grlo. Danes je pomembna tekma med Spanijo in Nemcijo, zato bo verjetno se veselo v Pamploni, tako ali drugace. Sam mislim da bodo zmagali Nemci oz. imajo vsaj vec moznosti po moji oceni. Favorita nimam, nogomet je nekje na koncu moje prioritetne lestvice.

camino-050.jpg

Steve, Reinhard in Rainhardov mega nahrbtnik. Moc je posledica energisjkih tablic.

camino-059.jpg

Ulica v Pamploni med iskanjem refugia.

  • Share/Bookmark
29.06.2008

Roncesvalles-Larrasoana

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

V “refugiu” kjer nas je spalo priblizno 100 je postalo zivahno ze ob 5.30 uri zjutraj. Sam sem se prebudil ze okrog 5.00 in ugotovil da po prvem dnevu ni vec tako enostavno obiskati kopalnice in stranisca. Malo pretiravam. Kljub vsemu sva se s Stevom odpravila iz Roncesvallesa proti vasici Larrasoana okrog 7.30. Po poti sva naletela na ljudi razlicnih norodnosti od americank do spancev . Ta etapa je po mojem mnenju daljsa kot prva, ne vem pa ali je to le moj subjektiven obcutek, obe sta oznaceni z najvisjo tezavnostjo in dolgi (27 km). Torej, po nekaj postankih za pivo in sendvic sva prispela v Larrasoano ob 17.00 uri, utrujena in izcrpana. Seveda smo se udelezili skupinske vecerje z ostalimi pohodniki, kramljali z nemkami in slovakinjami ter namci in anglezi. Na vecerji so nam postregli z vinom, zato se nam nekako ni mudilo spati. Sam sem ostal z nekim nemskim alpinistom do 23.00, potem pa na zasluzen pocitek in spremljanje tekmovanja v smrcanju.

camino-024.jpg

Refuguio v Roncesvallesu.

camino-038.jpg

Reka, kjer smo si ob poti ohladili stopala.

  • Share/Bookmark
27.06.2008

St. Jean Pied de Port – Roncesvalles

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

Tako, prvi in glede na vodnik po Camino tudi najtezji dan je za mano. Ob 8.00 uri zjutraj in po zajtrku se odpravim s Steveom iz Chicaga ki je knjiznicar, vojak in ucitelj, ter rojen septembra 1978 kot jaz, na prvo etapo Camino de Santiago. Ze pred zacetkom sem imel tezave z levim kolenom, vendar sem se uspel zaloziti z dolocenimi (legalnimi) substancami, ki so se kot do sedaj kaze obnesle. V St. Jean smo prispeli med zadnjimi pohoniki, tako da smo spali v “luksuznem” refugiu z vkljucenim zajtrkom. Pot dolgo 27 km sva prehodila v druzbi dveh anglezev Briana in Thomasa in obasno v druzbi, krav, ovac in prasicev, ki so se pasli ob poti. Povzpeti se je bilo potrebno iz 200 na 1300 m, ter nato spustiti za 400 m do Roncesvallesa, kjer sedaj ob pivu ze nacrtujemo jutrisnjo etapo. Do naslednjic.

camino-007.jpg

Steve in jaz v prvem jutru na Camino de Santiago.

camino-019.jpg

Prečkanje francosko spanske meje.

  • Share/Bookmark
26.06.2008

“So far so good”

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

Naj takoj na začetku povem, da pišem sem v imenu našega in vašega pohodnika Doconwalk-a. Sem tisti prijatelj, skupaj s katerim je snoval pot in zdaj me je pooblastil še za

javljanje na blogu. Če že ne po tehnično manj izpopolnjeni retoriki, boste prepoznali moj članek po podpisu. V sporočilo, ki ga je pravkar poslal je povedal, da se bo potrudil tudi sam kaj napisati. Odvisno pač od dostopnosti do spleta in hitrosti le-tega, pa seveda prioritet, ki si jih bo postavljal v določenem trenutku.

Doconwalk nam torej sporoča, da je na Stanstadu in čaka na let za Biarrritz, kjer prestopi na vlak oz. avtobus in oddrvi proti izhodiščni točki, ki je St. Jean Pied de Port. Noč je preživel pri znancih v Cambridgeu, kjer mu je danes zajtrk pripravljal sam vodja enega izmed oddelkov na tamkajšnji univerzi. Kot v hecu piše on: “Kaj češ, ni vsak doconwalk.” Mogoče bi pa ta članek moral biti naslovljen “As good as it gets”, ker mislim, da se je s tem materialni luksuz končal. Hehe. Hvala Bogu, kaj? Duhovni luksuz, če ga lahko tako imenujem, pa šele pride.

-Doconwalk, vesel sem, da si uspel, kot že mnogokrat doslej manifestirati svoj tokratni cilj. Carsko…-

Dobrodošli so komentarji in vzpodbudne besede. Tudi misli bodo zalegle.

Do naslednjič,

- gizto

camino-003.jpg

Moj prijazni gostitelj Prof. dr Marcian Cirstea in jaz po zajtrku v Cambridgeu.

  • Share/Bookmark
18.06.2008

Priprave na pot

Zapisano pod Aktualno avtor: doconwalk

Z organizacijo tovrstne poti je povezano veliko predpriprav. Sam se bom na tej poti načeloma izogibal vnaprejšnjemu planiranju do zadnjega detajla, pa vendar. Opisal bom stvari s katerimi sem se ukvarjal pred potovanjem. Navedel bom tudi nekaj blagovnih znamk, upam da ne bom delal prevelike reklame.Za začetek se pojavi vprašanje kako prispeti na začetek poti. Moje izhodišče za hojo bo bodisi St. Jean Pied de Port bodisi vasica Roncesvalles. V kolikor uspete rezervirati letalske vozovnice pravočasno, je letalski prevoz verjetno najcenejša opcija. Sam potujem z nizkocenovno letalsko družbo Ryan Air in sicer z vmesnim prestopom leta na letališču London Stansted. Za oba leta Graz – London in London – Biarritz sem odštel skupaj nekaj manj kot 50 EUR. V takšni režiji je potrebno računati z nekajurnim čakanjem na prestop, v mojem primeru 20 ur, ki pa jih bom izkoristil za obisk Cambridgea, ki je od letališča oddaljen le 45 minut z vlakom. Ko prispem v Biarritz, bom verjetno uporabil avtobus do Bayonnea in se nato odpeljal z vlakom do St. Jean Pied de Porta. Takšen je vsaj plan. Ker v Biarritz prispem okrog 15.00 ure bom imel dovolj časa za transferje do “refugia”, od koder bom naslednji dan pričel s hojo.

Druga stvar, ki ji sam pripisujem velik pomen je oprema. Opazil sem, da v večjih trgovinah s športno opremo prodajalci ne znajo odgovoriti na vprašanje: “Hodil bom 30 dni in približno 8 ur na dan, temperature bodo poletne, katere čevlje mi svetujete?”. Ponujali so mi različne čevlje, od takih za vodne športe, ker so lahki, do takih ki so namenjeni tenisu ali teku, ker je to tako ali tako nekaj podobnega. Navsezadnje sem se le dokopal do ustreznih informacij, ki jim verjamem, ker stojijo na argumentih. Čevelj naj bo v prvi vrsti dovolj lahek in trpežen. Tukaj najbrž ni dileme zakaj. Zaradi dolgotrajne hoje ne pristajat na čevlje s premehkim podplatom, v bistvu naj bo podplat raje trši kot mehkejši, narejen iz kvalitetne gume (npr. Vibram) in z blažilci sunkov vsaj v petnem delu. Osnovno pravilo je, da daljša kot je hoja, trši naj bo podplat, tako so mi vsaj zaupali strokovnjaki. Glede na to, da se odpravljam poleti, si želim da bi bil čevelj tudi dovolj zračen, zato sem že v izhodišču izločil visoke čevlje. Kot ponavadi v življenju ni mogoče imeti vsega naenkrat, zato sem se odločil za kompromis in sicer za čevlje Garmont Sticky Cat. Ne trdim da je to najboljša izbira, še manj da je edina. Moje osebno mnenje je da je pomembno predvsem, da se s čevljem že ob prvem stiku dobro ujameta. Torej: “malo me tišči ampak bo že….” v tem primeru odpade. Seveda čevlje kupite dovolj zgodaj, da bo dovolj časa da jih dobro uhodite. Potrebno si je priskrbeti tudi primerne nogavice z ojačitvami na peti in prstih ter brez šivov. Če si želite zmanjšati možnost žuljev, je dobro upoštevati ta nasvet, pravi Primož na svojem blogu o Caminu de Santiagu. Cenovni razred takšnih nogavic se giblje med 6 in 15 EUR za par. Sam zaupam slovenskim blagovnim znamkam, zato gredo z mano štirje pari nogavic Polzela. Če boste želeli najti boljše nogavice za takšno ceno (nekaj več kot 6 EUR), se boste morali zelo potruditi.

Tako imenovana sekundarna obutev, si po mojem mnenju zasluži prav takšno pozornost. S tem mislim na obutev s katero je mogoče hoditi po lažjih odsekih, v primeru da boste zelo ožuljeni, kadar bo zelo vroče ali za hojo po vodi (mogoče celo za tuširanje v manj čistih tuših). Seveda si v prvi vrsti želite dober in kvaliteten podplat in da se v čevljih udobno počutite. Odločil sem se, da bom izbral nekaj v stilu sandalov s paščki (Teva je verjetno med bolj znanimi proizvajalci tovrstne obutve), pa tudi LaSportiva ima nekaj zanimivih modelov. Nazadnje sem kupil sandale znamke KEEN, meni sicer nepoznana blagovna znamka, ampak kot mi je povedal inštruktor plezanja: “ne jih niti poskusit, ker jih boš kupil.” Pa še res je, kar padejo na nogo. Seveda plagiatorstvo tudi v obutvenem svetu ni izjema, zato ne nasedajte nečemu kar samo izgleda podobno. Navsezadnje bo kvaliteta vašega popotovanja v veliki meri odvisna od obutve.

V silnem zanosu planiranja in pozitivne naravnanosti je pomembno upoštevati tudi “just in case” ukrepe. Sem uvrščam osebno prvo pomoč in ureditev zdravstvenega zavarovanja. Romarji oz. pohodniki opozarjajo na nevarnost pred žulji, ki so milorečeno nadloga, čeprav so nekateri imeli to srečo da te nadloge niso bili deležni. V lekarnah sem našel Hansaplast mazilo za preventivo pred žulji (Blasen-Schutz Gel). Drug produkt istega proizvajalca so obliži za žulje (Blasen-Pflaster), ki služijo za hitro celjenje le teh. Oboje bo romalo v moj nahrbtnik. Nobenega od naštetih produktov še nisem preizkusil. Kaj več bom o tej temi bom napisal med potjo samo, čeprav roko na srce upam da mi obližev sploh ne bo potrebno uporabiti.

Zavarovalnice ponujajo številne pakete zavarovanja za povrnitev stroškov zdravstvene oskrbe. Odločil sem se za paket CORIS iz preprostega razloga, ker vključuje tudi povrnitev stroškov za zdravila, kar za vse tovrstne pakete ne velja. Morda je katero zavarovanje še ustreznejše za tak namen, vendar se s tem nisem pretirano ukvarjal. Sklenil sem zavarovanje za dobo 45 dni in za zavarovalno vsoto 15.000 EUR. Seveda je obvezna oprema tudi potrjena zdravstvena izkaznica in evropska kartica zdravstvenega zavarovanja s katero ste upravičeni do nujne zdravniške pomoči. Uredite si jo pravočasno.

  • Share/Bookmark
16.06.2008

Camino de Santiago

Zapisano pod miks avtor: doconwalk

Na dan slovenske neodvisnosti (25.06.2008) se odpravljam na pot Camino de Santiago. Kot že ime bloga pove, je v tem primeru moj cilj pot sama. Življenjske izkušnje mi namreč govorijo, da v kolikor človek ne zna uživati v poti, mu tudi končni cilj ne prinese sreče.

  • Share/Bookmark